Statut

Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 64/2011-UPB2) so ustanovni člani Slovenskega društva za diskretno in uporabno matematiko sprejeli prečiščeno besedilo Statuta Slovenskega društva za diskretno in uporabno matematiko, ki obsega:

• statut, sprejet na konstitutivni seji, dne 14. 12. 2016

STATUT
Slovenskega društva za diskretno in uporabno matematiko
(Prečiščeno besedilo)

I. SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

Ime društva je Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko, Associazione slovena per la matematica discreta e applicata (v nadaljnjem besedilu: Društvo). Skrajšano ime je Društvo SDDUM – Associazione ASMDA.

V angleščino prevedeno ime Društva je Slovenian Discrete and Applied Mathematics Society. Skrajšano ime je SDAMS.

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje posameznikov, ki je ustanovljeno z namenom sodelovanja matematikov, kot je podrobneje opredeljeno v tem temeljnem aktu in v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja društva (v nadaljevanju: zakon).

Sedež Društva je Koper.

Društvo je nepolitična, nevladna in nepridobitna organizacija, v kateri imajo vsi člani enake pravice. Društvo deluje v duhu sodelovanja, ustvarjalnosti, solidarnosti, napredka in v obče družbeno dobro.

V tem statutu se izraz član, ki je zapisan v moški spolni obliki, uporablja nevtralno za moške in ženske.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

2. člen

Pečat Društva je okrogel, na sredini ima logotip Društva in na obodu napis Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko ter prevoda v italijanski in angleški jezik.

3. člen

Namen in cilji Društva so naslednji:

• sodelovati pri raziskovanju in prispevati k razvoju matematičnih znanosti s podarkom na diskretni in uporabni matematiki,
• skrbeti za promocijo znanstvenih dosežkov in prispevka slovenskih znanstvenikov na področjih diskretnih in uporabnih matematičnih znanosti,
• izdajati znanstvene in strokovne publikacije,
• skrbeti za popularizacijo matematike v širši javnosti,
• sodelovati in vzpodbujati člane pri pedagoškem in strokovnem delu za oblikovanje kvalitetnega pouka matematike v slovenskih šolah in visokih šolah,
• nuditi podporo in omogočati strokovni razvoj na področjih matematičnih znanosti vsem mladim, posebej pa najbolj nadarjenim,
• sodelovati pri organizaciji strokovnih knjižnic in skrbeti za razvoj slovenske strokovne terminologije,
• skrbno gospodariti z lastnim premoženjem.

4. člen

Svoj namen in cilje dosega Društvo z naslednjimi dejavnostmi:

• organiziranjem predavanj, seminarjev in posvetov o znanstvenih, strokovnih in pedagoških problemih pouka matematičnih ved za člane Društva, za domačo in mednarodno strokovno in znanstveno javnost,
• sodelovanjem z znanstvenimi ustanovami za matematiko in sorodne znanosti,
• izdajanjem strokovne in znanstvene literature s področja matematičnih ved v skladu z veljavnimi predpisi,
• sodelovanjem s pristojnimi zavodi in ustanovami pri reševanju strokovnih vprašanj pouka matematičnih ved,
• sodelovanjem s sorodnimi društvi na osnovi pogodb,
• organiziranjem razprav o predlogih, ki koristijo razvoju matematičnih ved, ter uresničevanjem sklepov teh razprav,
• prizadevanjem za uporabo izsledkov matematičnih znanosti v drugih vedah in v gospodarstvu,
• organiziranjem predavanj, tekmovanj, poletnih šol in raziskovalnih dni za mladino in zainteresirano javnost.

V skladu z Zakonom o društvih bo Društvo opravljalo naslednje pridobitvene dejavnosti:

• Trgovina na drobno po pošti ali po internetu (šifra 47.910), kot npr. prodaja promocijskega gradiva z matematično vsebino (majice, razglednice, …)
• Izdajanje knjig (šifra: 58.110)
• Izdajanje revij in druge periodike (šifra 58.140)
• Drugo založništvo (šifra 58.190)
• Računalniško programiranje (šifra: 62.010), kot npr. izdelava matematične programske opreme, …
• Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti (šifra 63.110) kot npr. izdelava matematičnih baz objektov, …
• Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije (šifra 72.190)
• Organiziranje razstav, sejmov, srečanj (šifra: 82.300), kot npr. organizacija matematičnih znanstvenih sestankov, ...
• Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (šifra: 85.590), kot npr. organizacija matematičnih poletnih šol za dijake in učence, organizacija izobraževalnih matematičnih tečajev za učitelje, …

5. člen

Društvo se lahko na podlagi sklepa občnega zbora povezuje ali se včlani v drugo sorodno domačo, tujo ali mednarodno organizacijo s podobnimi nameni in cilji, določenimi s tem statutom.

II. ČLANSTVO

6. člen

Član Društva lahko postane vsaka polnoletna oseba, ki se aktivno ukvarja z matematiko in podpiše pristopno izjavo. Članstvo v društvu se prične s podpisom pristopne izjave in potrditvijo upravnega odbora o izpolnjevanju pogojev za članstvo. Upravni odbor sprejme člana v društvo v roku 30 dni od prejema pristopne izjave.

Društvo ima redne in častne člane.

7. člen

Pravice članov Društva so:

• da sodelujejo pri dejavnostih Društva,
• da predlagajo kandidate za organe Društva,
• da volijo in so voljeni v organe Društva,
• da so obveščeni o delu Društva,
• da prejemajo glasilo Društva.

8. člen

Dolžnosti članov Društva so:

• da spoštujejo ta pravila ter sklepe in odločitve organov Društva,
• da redno plačujejo članarino.

Člani Društva in organov Društva so osebno odgovorni za vestno opravljanje svojih nalog.

9. člen

Članstvo v Društvu preneha:

• z izstopom,
• s črtanjem,
• z izključitvijo,
• s smrtjo.

Član izstopi iz Društva, če poda pisno izjavo o izstopu.

Član je črtan iz Društva, če kljub opominom ni plačeval članarine zadnji dve leti.

Član je lahko s sklepom častnega razsodišča izključen iz Društva, če zavestno grobo krši ta pravila, ali če zavestno ravna proti interesom Društva.

10. člen

Častni član Društva lahko postane oseba, katere strokovno ali pedagoško delo pomeni pomemben prispevek k razvoju matematičnih ved v Sloveniji ali k razvoju Društva. Častni član lahko postane tudi nekdo, ki je izrazit podpornik Društva.

Častne člane imenuje občni zbor Društva na predlog upravnega odbora.

Za častne člane plačevanje članarine ni obvezno.

11. člen

Častni člani, člani društva, imajo v društvu vse pravice in dolžnosti rednih članov društva. Častni člani, ki niso člani društva, nimajo volilne pravice in pravice odločanja.

III. ORGANI DRUŠTVA IN NOTRANJA ORGANIZACIJA

12. člen

Organi Društva so:

• občni zbor,
• upravni odbor,
• nadzorni odbor,
• častno razsodišče.

 Občni zbor

13. člen

Občni zbor je najvišji organ Društva in voli druge njegove organe ter imenuje častne člane Društva. Sestavljajo ga vsi člani Društva.

14. člen

Občni zbor društva je lahko redni ali izredni.

Predsednik Društva mora enkrat letno sklicati redni občni zbor. Dnevni red mora biti objavljen najmanj 14 dni pred občnim zborom. Na rednem letnem občnem zboru se obvezno obravnava in sprejema poročilo o dejavnosti in programska usmeritev društva za prihodnje leto.

Predsednik društva lahko skliče sejo občnega zbora tudi korespondenčno. Za sklic in izvedbo korespondenčnega občnega zbora se smiselno uporabljajo določbe statuta za sklic in izvedbo rednega ali izrednega občnega zbora.

O sklicu seje morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 3 dni pred sejo s pisnimi vabili naslovljenimi na e-naslove članov.

15. člen

Predsednik Društva mora na zahtevo upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo petine članov Društva sklicati izredni občni zbor. O izrednem občnem zboru morajo biti člani obveščeni vsaj 8 dni pred dnevom, za katerega je bil sklican, s pisnimi vabili naslovljenimi na e-naslove članov.

Če predsednik Društva ne skliče izrednega občnega zbora v tridesetih (30) dneh po prejemu zahteve upravičenega predlagatelja, ga skliče pooblaščeni predstavnik upravnega odbora ali nadzornega odbora ali prej omenjene petine članov Društva in predloži dnevni red. Izredni občni zbor sklepa le o stvareh, zaradi katerih je bil sklican.

16. člen

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je navzočih vsaj 5 članov, ki niso člani upravnega odbora. V primeru nesklepčnosti je treba občni zbor sklicati ponovno.

17. člen

Občni zbor začne predsednik Društva in ga vodi, dokler zbor ne izvoli delovnega predsedstva. Poleg tega občni zbor izvoli zapisnikarja in dva (2) overovatelja zapisnika ter druge delovne organe. V primeru, opisanem v 2. odstavku 15. člena, izredni občni zbor Društva začne pooblaščeni predstavnik, ki ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva.

O poteku občnega zbora zapisnikar vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva zbora, zapisnikar in dva (2) overovatelja.

18. člen

Občni zbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov. Če gre za spremembo pravil ali za prenehanje delovanja Društva, morata za to glasovati dve tretjini navzočih članov. Volitve so tajne, razen če občni zbor z dvotretjinsko večino navzočih članov odloči drugače.

19. člen

Občni zbor:

• sklepa o dnevnem redu,
• sprejema letno poročilo za preteklo poslovno leto,
• razpravlja in sklepa o delu in poročilih predsednika in organov Društva,
• izvoli predsednika, podpredsednika, tajnika Društva in tajnike komisij in odborov za mandatno obdobje dveh let ter jih tudi razrešuje,
• izvoli člane nadzornega odbora in častnega razsodišča Društva za mandatno obdobje dveh let ter jih tudi razrešuje,
• sprejema, spreminja in dopolnjuje pravila ter potrjuje druge splošne akte Društva,
• potrjuje pogodbe o sodelovanju s sorodnimi društvi,
• odloča o pritožbah proti sklepom upravnega odbora, častnega razsodišča ali nadzornega odbora,
• podeljuje društvena priznanja,
• imenuje častne člane,
• odloča o zadevah, ki jih ni prenesel v pristojnost drugih organov,
• odloča o spremembi sedeža in o prenehanju Društva.

Upravni odbor

20. člen

Upravni odbor opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno tehnične zadeve. Je izvršilni organ občnega zbora in opravlja zadeve, ki mu jih naloži občni zbor, ter zadeve, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

21. člen

Člani upravnega odbora so: predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik Društva, tajniki komisij, ter po en predstavnik strokovnih odborov. Upravnemu odboru predseduje predsednik Društva. Mandat članov upravnega odbora je dve leti.

22. člen

Upravni odbor opravlja predvsem te zadeve:

• pripravi poročila o delu in predloge za občni zbor,
• pripravi predlog pravil oziroma sprememb pravil Društva,
• usklajuje delo komisij in podružnic,
• sprejema druge splošne akte Društva in jih daje občnemu zboru v potrditev,
• sprejema finančni načrt in ga daje občnemu zboru v potrditev,
• vodi evidenco članov,
• pripravi poročilo o materialno-finančnem poslovanju Društva in skrbi za zakonito materialno-finančno poslovanje Društva,
• usklajuje in vodi sodelovanja z drugimi društvi,
• skrbi za uresničevanje nalog Društva, ki jih določajo ta pravila,
• opravlja tudi druge zadeve, ki po svoji naravi spadajo v njegovo pristojnost.

23. člen

Seje upravnega odbora sklicuje predsednik praviloma enkrat mesečno.

Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica članov.

Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina navzočih članov.

Na sejah se piše zapisnik, ki ga morata podpisati predsednik društva in zapisnikar.

Nadzorni odbor

24. člen

Nadzorni odbor ima tri (3) člane, ki jih izvoli občni zbor za dobo dveh (2) let in so lahko ponovno izvoljeni. Vsak član Društva ima pravico predlagati kandidate za člane nadzornega odbora. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani nadzornega odbora izmed sebe.

25. člen

Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo upravnega odbora med dvema občnima zboroma in da opravlja nadzor nad materialno-finančnim poslovanjem Društva.

Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru in mu mora na zasedanju občnega zbora predložiti pisno poročilo.

26. člen

Nadzorni odbor sprejema sklepe, če so prisotni vsi trije (3) člani. Sklepi so sprejeti, če zanje glasujeta vsaj dva (2) člana.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani upravnega odbora. Lahko se udeležujejo sej upravnega odbora, vendar brez pravice odločanja.

Častno razsodišče

27. člen

Častno razsodišče ima tri (3) člane, ki jih izvoli občni zbor. Vsak član Društva ima pravico predlagati kandidate za člane častnega razsodišča. Predsednika častnega razsodišča izvolijo člani častnega razsodišča izmed sebe.

Častno razsodišče vodi postopek kot organ prve stopnje in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.

Častno razsodišče je za svoje delo odgovorno občnemu zboru.

28. člen

Častno razsodišče na zahtevo prizadetih ali na zahtevo upravnega odbora obravnava:

• spore med člani,
• kršitve določb pravil,
• nevestno ali lahkomiselno izvrševanje sprejetih zadolžitev v Društvu,
• neizvrševanje sklepov organov Društva,
• dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu Društva.

Glasovanja so tajna. Sklepi so sprejeti, če zanje glasujejo vsi člani častnega razsodišča. Razsodišče mora svoje odločitve sporočiti pismeno v petnajstih dneh od dne, ko je bila zahteva vložena.

29. člen

Častno razsodišče lahko izreče naslednje ukrepe:

• opomin,
• javni opomin,
• izključitev iz Društva.

Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe na občni zbor kot drugostopenjski organ. Sklep občnega zbora je dokončen.

Predsednik Društva

30. člen

Predsednik Društva:

• zastopa in predstavlja Društvo,
• vodi in organizira delo Društva,
• sklicuje in vodi seje občnega zbora,
• sklicuje in vodi seje upravnega odbora,
• daje predloge upravnemu odboru za sprejemanje sklepov na sejah upravnega odbora,
• skrbi za izvajanje letnega programa dela, usmeritev za delo in finančnega načrta Društva,
• odloča o sodelovanju z zunanjimi sodelavci Društva za uresničevanje ciljev in nalog Društva,
• odloča o projektih in naročilih, ki jih Društvo podpre ali sprejme v svoje delo.

31. člen

Predsednika Društva izvoli občni zbor za dobo dveh let in je lahko ponovno izvoljen, vendar ne več kot trikrat zapored.

Predsednik Društva je odgovoren za delovanje Društva občnemu zboru, v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije.

Predsednik Društva je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je izvoljen:

• če sam zahteva razrešitev,
• če s svojo neaktivnostjo ali ravnanjem povzroči Društvu škodo, če zaradi tega trpi ugled Društva ali nastajajo motnje pri uresničevanju ciljev Društva.

Komisije in Odbori

32. člen

Pri Društvu delujejo komisije, ki jih potrdi občni zbor.

Za opravljanje določenih nalog lahko upravni odbor ustanovi posebno komisijo z omejenim mandatom.

Delo komisije vodi njen tajnik.

V primeru neaktivnosti komisije lahko njene naloge največ do konca mandata prevzame upravni odbor.

33. člen

V okviru Društva delujejo strokovni odbori.

Osnovne dejavnosti strokovnih odborov so predvsem:

• problematika visokošolskega pouka,
• skrb za znanstveno-raziskovalno dejavnost,
• skrb za mednarodno dejavnost,
• skrb za nediskriminacijo na področju matematike.

34. člen

Komisija imenuje enega (1) člana, praviloma je to tajnik, v upravni odbor Društva.

Strokovni odbori imenujejo po enega (1) predstavnika v upravni odbor Društva.

35. člen

Komisije in Strokovni odbori opravljajo svoje delo v skladu pravilnikom ter s pravili Društva.

Občni zbor ali upravni odbor Društva lahko na komisije in strokovne odbore z njihovim soglasjem preneseta izvedbo nekaterih drugih posameznih nalog (npr. organizacijo izobraževalnih seminarjev, obeležbo pomembnih dogodkov, …).

36. člen

Komisije in Strokovni odbori o svojem delu poročajo v pisni obliki na rednih občnih zborih Društva.

IV. MATERIALNO-FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA

37. člen

Dohodki Društva so:

• članarina in prostovoljni prispevki članov,
• dohodki, pridobljeni iz javnih sredstev,
• darila in volila,
• sredstva donatorjev in pokroviteljev,
• dohodki iz organizacije tekmovanj v znanju,
• dohodki iz organizacije seminarjev in predavanj za člane društva,
• dohodki iz dopolnilnih pridobitnih dejavnosti,
• drugi dohodki.

Če Društvo pri upravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena in ciljev oz. za opravljanje nepridobitne dejavnosti, ki je določena v tem statutu.

Društvo svojega premoženja ne sme deliti članom.

38. člen

Premoženje Društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last Društva. Premičnine morajo biti vpisane v inventarni knjigi, nepremičnine pa vknjižene v zemljiški knjigi.

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom, ki ga sprejme občni zbor Društva. S premoženjem Društva upravlja upravni odbor.

O nakupu ali prodaji nepremičnin Društva odloča občni zbor na predlog upravnega odbora. Odločitev je sprejeta, če sta zanjo glasovali vsaj dve tretjini navzočih članov.

Vsak član ima pravico vpogleda v vse dokumente in postopke pri finančnem in materialnem poslovanju Društva.

39. člen

Materialno-finančno poslovanje Društva vodi strokovna služba. Za pomoč pri urejanju finančnih zadev lahko Društvo pooblasti tudi zunanjega strokovnega sodelavca oz. organizacijo.

Notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem Društva opravlja nadzorni odbor.

Izkazovanje podatkov o materialno-finančnem poslovanju Društva je v skladu z Zakonom o društvih urejeno s Pravilnikom SMD o računovodstvu. Društvo vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva.

Pravilnik SMD o računovodstvu in njegove spremembe sprejema občni zbor Društva.

40. člen

Finančno poslovanje Društva poteka preko transakcijskega računa. Finančne listine podpisuje predsednik Društva, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa podpredsednik Društva ali oseba, ki jo predsednik pooblasti.

V. JAVNOST DELA DRUŠTVA

41. člen

Organi Društva zagotavljajo javnost svojega dela z dajanjem rednih, pravočasnih, popolnih in resničnih informacij s svojega delovnega področja. Obveščanje članov Društva poteka z objavljanjem vabil, zapisnikov in sklepov organov Društva, v pisni ali elektronski obliki.

42. člen

Organi Društva zagotavljajo javnost svojega dela tudi preko sredstev javnega obveščanja, tako da:

• zagotavljajo javnost svojih sestankov in sej ter s tem omogočajo navzočnost predstavnikov sredstev javnega obveščanja,
• predstavnikom javnega obveščanja pošiljajo pripravljena gradiva, vabila za seje, propagandni material in druge informacije o svojem delu,
• ob važnejših dogodkih sklicujejo tiskovne konference in
• z drugimi načini komuniciranja.

43. člen

Za zagotavljanje javnosti dela Društva in dajanja informacij je pristojen in odgovoren predsednik Društva.

VI. KONČNE DOLOČBE

44. člen

Društvo preneha:

• s sklepom občnega zbora, če za tak sklep glasuje najmanj dve tretjini vseh prisotnih članov,
• po samem zakonu,
• s spojitvijo z drugimi društvi,
• s pripojitvijo k drugemu društvu,
• s stečajem,
• na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja.

45. člen

V primeru prenehanja se premoženje Društva prenese na registrirano društvo s podobno dejavnostjo. Če v sklepu prevzemnik premoženja društva ni naveden, preide premoženje na lokalno skupnost, v kateri je sedež društva. Neporabljena proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

O sklepu o prenehanju društva mora predsednik ali oseba, ki jo je občni zbor pooblastil, v tridesetih (30) dneh obvestiti upravno enoto, pri kateri je društvo registrirano.

46. člen

V skladu s pravili statuta Društva SDDUM ima Društvo še naslednje pravilnike, ki jih sprejme upravni odbor Društva in potrdi občni zbor Društva:

• pravilnik o delu vsake komisije in odbora,
• pravilnik o blagajniškem poslovanju,
• pravilnik o podeljevanju društvenih priznanj.

47. člen

Ta statut začne veljati, ko ga sprejme občni zbor z dvotretjinsko večino navzočih članov. S tem preneha veljati dotedanji statut.

Vsi ostali akti in pravilniki Društva morajo biti usklajeni s tem statutom najkasneje leto dni po sprejemu le-teh.

48. člen

Ta statut je bil sprejet na konstitutivnem zboru ustanoviteljev društva v Kopru dne 14. 12. 2016.

Koper, 14.12. 2016

izr. prof. dr. Vito Vitrih, delovni predsednik ustanovnega zbora SDDUM

prof. dr. Tomaž Pisanski, predsednik SDDUM